Pisateljska rezidenca Založbe Bogataj 2024
Dediščina izziva pisatelje
V letu 2024 je Pisateljska rezidenca Idrija dobila nekoliko drugačno obliko. Namesto individualnega rezidenčnega bivanja je Založba Bogataj pripravila enodnevno raziskovalno srečanje za publiciste in pisatelje, ki so v preteklih letih že ustvarjali oziroma sodelovali z založbo. Rdeča nit programa je bilo spoznavanje idrijske naravne, tehniške, stavbne, kulinarične, jezikovne in nesnovne kulturne dediščine ter iskanje novih zgodb, ki jih ta lahko ponudi ustvarjalcem.
Program se je začel v Idriji, kjer je udeležence sprejel župan Tomaž Vencelj, nato pa jih je pot vodila v Kanomljo. Ob vodstvu Drejca Kokošarja so spoznali Kanomeljske klavže, izjemen spomenik tehniške dediščine in nekdanjega načina gospodarjenja z gozdovi. Monumentalna zgradba, nastala v času Ilirskih provinc, je bila izhodišče za razmišljanje o tem, kako tesno so z zgodovino Idrije povezani rudarstvo, gozdarstvo in življenje ljudi v okoliških dolinah. Poseben del dneva je bil namenjen domačiji Šturmajce, pomembnemu spomeniku kmečkega stavbarstva in nekdanjega življenja na idrijskem podeželju. Gospodarja Jule in Milka Petrič ter članice TKD Kanomlja so udeležencem predstavili pripravo tradicionalnih idrijskih žlikrofov. Pisatelji niso ostali le opazovalci, ampak so se tudi sami preizkusili v oblikovanju te zaščitene idrijske kulinarične posebnosti ter jo nato seveda tudi pokusili. Za drugačen pogled na življenje nekdanjih prebivalcev je poskrbela Metka Pavšič z nastopom »vaške fehtarce«. Z robatim humorjem in optimizmom je pričarala svet, v katerem življenje rudarjev, klekljaric in podeželskega prebivalstva pogosto ni bilo lahko, humor pa je predstavljal pomemben način soočanja z vsakdanjimi preizkušnjami.
Popoldne je bilo namenjeno podrobnejšemu raziskovanju domačije Šturmajce, po vrnitvi v Idrijo pa še jezikovni dediščini in idrijskim posebnostim. V mestni dnevni sobi Pr’ Golitu sta udeležence sprejela slavistka Lidija Kleindienst in arhitekt Cveto Koder. Slednji jim je predstavil zgodbo o znameniti idrijski klaftri, nekdanji dolžinski meri, značilni za Idrijo, Lidija Kleindienst pa jih je popeljala v svet idrijskega narečnega govora. Ob interpretaciji Sonike Kovačič so lahko udeleženci tudi v živo slišali pristno idrijščino.
S tem posebnim srečanjem je Založba Bogataj v petem letu izvajanja projekta Pisateljska rezidenca Idrija povezala dosedanje sodelavce, srečanje se je končalo z mislijo, da je Idrija s svojo bogato in večplastno dediščino skoraj neizčrpen vir literarnih zgodb. Udeleženci so domov odnesli knjigi Bam knapa vzela, bam zmerej vesela Lidije Kleindienst in Spodnja Idrija Janeza Kavčiča, predvsem pa številna nova spoznanja in vtise, ki lahko postanejo izhodišče za prihodnje literarno ustvarjanje.
