Gospodična Ida

Gospodična Ida je ganljivo, natančno dokumentirano in dragoceno pričevanje o življenju učiteljice Ide Petrič – ene najprepoznavnejših idrijskih osebnosti prejšnjega stoletja. Skromna rudarska hiša pod Frančiškami je bila njen dom, od koder jo je želja po znanju vodila v Ljubljano, kjer je pod Avstrijo dokončala študij ter začela svojo poklicno pot kot učiteljica v Zadlogu.

V času italijanske okupacije je zavrnila služenje okupatorski oblasti in raje izbrala begunstvo. Pot jo je vodila v Jugoslavijo in pozneje v Prekmurje, kjer je poučevala vse do konca vojne. Po vrnitvi v Idrijo je nadaljevala z delom v javni šoli, po upokojitvi pa postala katehistinja. Spomin nanjo je med generacijami ostal dvojen — stroga učiteljica, a z veliko mero tihe in skrite dobrote, kar potrjujejo številna pričevanja njenih učencev.

Knjiga je pomembna predvsem kot nosilka kolektivnega spomina na življenje Idrijčanov pred, med in po drugi svetovni vojni. Avtorica skozi spomine, dokumente in osebne zgodbe razkriva zgodovinske in družbene okoliščine tistega časa ter oriše bogato podobo Idrije v obdobju med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Dragoceno vrednost dodajajo pričevanja mnogih danes uglednih Idrijčanov, ki v knjigi opisujejo svoj spomin na Gospodično Ido in čas, v katerem so odraščali.

Gre za delo, ki presega biografijo — je zgodovinska freska, vpogled v izginjajoči svet, in dokaz, kako močno lahko posameznik zaznamuje skupnost.